Od leta 2007 imamo pri Ljubljana Silverhawks tudi Dvorano slavnih, oziroma t.i. Hall of fame. Gre za posebno priznanje moštva članom ekipe, ki so največ prispevali k delovanju kluba. Vsako leto moštvo sprejme le enega novega člana in to je največja čast, ki jo Silverhawksi lahko izkažejo posamezniku. Prepričani smo, da bo število članov Dvorane slavnih še dolgo časa raslo, saj je v naših vrstah nastopalo in delalo nekaj res izjemnih ljudi.
2007
Prvi član Dvorane slavnih je postal Janez Počkaj. Gre za ime, brez katerega Silverhawksi prav gotovo ne bi obstajali. Janez je bil prvi predsednik kluba in je s svojim smislom za organizacijo ter izredno požrtvovalnim delom tlakoval pot kasnejšim generacijam igralcev in trenerjev. To so bili drugačni časi kot zdaj, saj je bil predsednik kluba izredno obremenjen, finačna sredstva so bila nična in velikokrat je bilo treba improvizirati, da so bile tekme sploh izvedene.
Dolga leta je seveda igral tudi v moštvu na položaju linebackerja in podajalca, njegovo strast do tega športa pa kaže tudi diplomsko delo Ameriški nogomet in nekatere njegove pojavne oblike, s katerim je diplomiral na Fakulteti za šport.
Po koncu aktivne kariere se je Janez z družino ustalil v Komendi, kot profesor športne vzgoje pa je uvedel tudi krožek ameriškega nogometa za osnovnošolsko mladino v Preserjah.
2008
Michael P. Hurley je drugi stanovalec Dvorane Slavnih. Misijonar iz Teksasa je pod okriljem ustanove Halbert Institue for Missions prišel leta 2001 v Slovenijo. Prej je deloval na Češkem, kjer je sodeloval pri moštvu Brno Aligators, zato se je odločil, da poskusi z ustanovitvijo tudi v Sloveniji. Na Fakulteto za šport je prilepil letak in na prvem sestanku se je zbralo nekaj fantov, ki jih je ameriški nogomet zanimal. Ti so nato začeli iskati dodatne interesente in kmalu je pod Hurleyevim vodstvom treniralo okrog dvajset fantov. Hurley je vodil moštvo vse do njegovega odhoda, leta 2004, ko so ga poslali v Sarajevo. Bil je izredno predan klubu in je slovenskim igralcem prenesel prvo znanje o sami igri. Ko na neki tekmi ni bilo dovolj igralcev, je celo sam oblekel opremo in igral centra. Sicer je bil celo igro na zadnjici, a zaradi takšnih potez so ga vsi igralci spoštovali in zaradi tega si je coach Hurely tudi zaslužil najvišjo čast v klubu Ljubljana Silverhawks
2009
Bryan Reiswig je človek, ki ga enostavno moraš imeti rad. Vedno prijazen in korekten, z odličnimi vrednotami prihaja iz osrčja Teksasa, kjer ima ameriški nogomet svoj drugi dom. Bryan je prišel v Slovenijo kot član ene izmed krščanskih cerkva iz ZDA in tu je našel svojo novo ljubezen – ameriški nogomet. Do prihoda k nam se je sicer ukvarjal z gimnastiko, kajti trenerji so bili mnenja, da je za igranje ameriškega nogometa premajhen. No, Silverhawksi smo ga sprejeli z odprtimi rokami in Bryan je to vrnil z velikimi obrstmi. Odličen govorec in motivator, ki je znal podžgati vsakega igralca posebej, neusmiljen borec na igrišču in izvrsten tovariš je pustil neizbrisno sled. Vse od njegovega odhoda leta 2005 so po garderobi med starejšimi igralci krožile zgodbe o Brynu in njegovi fanatični predanosti klubu.
Očitno smo tudi Silverhawksi sedli Bryanu v srce. Najprej je obiskal Slovenijo na medenih tednih leta 2006, leta 2009 pa se je za dve tekmi še zadnjič vrnil na igrišče. Njegova prisotnost je takoj naelektrila mlade igralce in njegov brezkompromisni slog igre nas je vlekel naprej tudi v slabših trenutkih. Ko se je poškodoval Bo Moncur, je nanj padlo breme igre po tleh in Bryan je tako kot vedno z odliko opravil svojo nalogo.
Bryan Reiswig je odličen človek. In prav zaradi tega si zasluži tudi mesto v Dvorani Slavnih našega moštva.
