S prvo zmago nad Wolvesi do prednosti domačega igrišča!

V letošnji sezoni smo Silverhawksi velikokrat posegli v do sedaj še neosvojene prvence. Prvič smo tako zmagali na gostovanju v Srbiji.  Prvič smo v živo igrali pred kamerami. Prvič smo se merili na tekmah državnega prvenstva z ostalimi domačimi klubi.  Pravzaprav nam je letos uspelo skoraj vse, razen dveh stvari – nismo še premagali Beograjskih Vukovov, ravno tako pa tudi ne Budapest Wolvesov.  Očitno nam klubi z volčjimi imeni niso pisani na kožo.

V prvi tekme letošnjega prvenstva smo nesrečno izgubili, delno so takrat na Madžarskem skrojili tekmo tudi sodniki, vendar je bil glavni vzrok predvsem v naši utrujenosti. Večurna vožnja in igranje na umetni površini, poškodbe ter malce preveč na lahko vzet nasprotnik so naredili svoje in tako smo morali Budimpešto zapustiti s porazom.

Sobotna tekma je bila prav zaradi tega za nas izredno pomembna.  Igrati doma je vedno nekaj posebnega in če bi v tej tekmi zmagali za več kot štiri točke, bi si pridobili pravico, da celotno končnico nastopamo doma, kajti vodilni lige CEFL so se že zanimali, če bi bili v primeru nastopa v velikem finalu, pripravljeni organizirati ta dogodek pri nas.

Domača podlaga tudi odlično ustreza našemu prvemu zvedniku Jordanu Capitaniu, ki je v obeh domačih tekmah pretekel preko 200 jardov, kar je za vsakega tekača zavidanja vreden dosežek. Poraz v Budimpešti lahko pripišemo deloma tudi neustrezni podlagi, kajti v prvem polčasu je Jordanu neusmiljeno drselo in smo tako ostali brez točk, pobrali smo se šele v drugem, ko je zamenjal obutev.

Tekma se je začela pred maloštevilnimi gledalci, ki pa so bili vsi po vrsti opremljeni z navijaškimi pripomočki  in so ves čas igranja ustvarjali odlično vzdušje.
Povedli so Madžari, ki so izkoristili zelo slab punt Milana Narata. V nekaj korakih so bili v rdeči zoni, toda Sokoli so se nato odlično držali in preprečili touchdown, so pa gostje vendarle zadeli in tako postavili prve točke na semafor s 3:0.
Silverhawksi smo se jim hitro oddolžili s strelom Narata in ob velikem številu napak tako ene kot druge strani (v prvem polčasu predvsem domačih), je bilo spet videti, da bo to tesna tekma.  Pravzaprav je bilo videti, da bodo Madžari ves čas spredaj, kajti  zloglasni fullback Péter Cseperkáló je v odličnem teku po sredini ušel vsem linebackerjem, nato preskočil Matevža Kirbusa, ki ga je želel pokositi tako, da bi se mu spustil v kolena, ter samo še oddrvel neoviran v končno zono. Akcija je bila šok za ljubljansko obrambo in je zelo spominjala na mesarjenje obrambe Athonya Stubbsa iz prejšnjega tedna.

Na srečo se je po tem udarcu obramba vendarle zbudila in je začela vedno bolj tesno in čvrsto stiskati napad

Rok Štamcar (foto Gal Jakič)

Budimpešte. Še največ težav je obrambi povzročal visoki  Krisztián Piros, na katerega je letelo veliko dolgih podaj, a ob herkulskem naporu Roka Štamcarja in Jureta Laharnarja vendarle ni uspel ujeti nobene kritične žoge.

Napad je vsaj na začetku počel neumnosti. Vito Repovž, ki igra na liniji je tako ujel podajo Roka Štamcarja,  kar je absolutno prepovedno. Kaj je takrat švignili Vitu v glavo, verjetno ne ve niti sam.  Lovilci in Rok Štamcar niso uspeli najti skupnega imenovalca, kar se je odražalo v kar treh prestreženih podajah, ki jih Wolvesi na srečo niso uspeli kaznovati.

Na srečo je Jordan Capitanio mlel brez milosti. Malce pred koncem prvega polčasa je po odličnem teku po levi uspel izenačiti, tako da smo Silverhawksi vendarle odšli na premor malce boljše volje.

No, v drugem polčasu je zavel drugačen veter in na igrišču je bilo samo eno moštvo… Silverhawksi so pričeli igrati kot prerojeni ter v obrambi Madžarom enostavno niso dovolili ničesar. Za nameček se je poškodoval  tudi prvi madžarski tekač László Csizmazia, tako da je domača obramba imela veliko časa za branje nasprotnih akcij.

V napadu je bilo samo eno ime.  Capitanio je igral brez napake. Najprej je bil njegov tek čez celo igrišče izničen zaradi nedovoljenega držanja,  nato pa je že v naslednji akciji Jordan spet pretekel enako razdaljo ter nato še dosegel končo zono in prvič na tekmi Silverhawkse povedel v vodstvo.

Madžari so si obupno prizadevali izenačiti, toda ni in  ni šlo – zamenjali so celo podajalca Lendvaia, a se poteza ni izplačala, kajti slovenska obrambna linija (Lipovec, Juvan, Skornšek, Narat) tokrat ni dopuščala veliko časa.  Wolvesi niti niso izkoristili darila Luke Potočnika, ki je izgubil žogo v poskusu prodora in postajali so vedno bolj živčni, to pa se je odražalo tudi v večjem številu prekrškov.

Obramba (foto Gal Jakič)

Zadnji toucdown je bil spet maslo Jordana Capitania. V najboljši improvizerski maniri Bretta Favra je v rdeči zoni dobil žogo, z njo stekel naprej, ko pa je videl, da mu na poti stojijo obrambni igralci, je žogo vrgel prostemu Jerneju Pavliču, ta pa se je samo še sprehodil v končno zono.

Takšna premoč je vzela sape madžarskim prvakom in na koncu je še Andrej Šadl uspel blokirati punt, ki se je odkotalil v končno zono, kar je pomenil safety in končni rezultat 26:10.

Po tekmi pri nasprotniki ni manjkalo kislih obrazov in trenerji so komajda stisnili roko našim fantom. Zdaj nas čakata dva tedna priprav na polfinale, kjer se bomo spet srečali z Wolvesi. Le-ti si bodo želeli maščevanja, toda tudi naši fantje bodo iskali pot v finale, ki še nikdar ni bil tako blizu kot letos.

Zato ste vsi vabljeni  na polfinalno srečanje, ki bo 3.7.2010 ravno tako na zelenici športnega parka NK Slovan na Kodeljevem.