V soboto, 22. maja smo Silverhawksi nadaljevali z igranjem v državnem prvenstvu 2009/2010. Tokrat smo vrnili gostoljubnost Gold Diggersom, ki so v prvi tekmi državnega prvenstva pripravili odličen spektakel v Mozirju. Na žalost smo tako kot velikokrat morali iskati prosto igrišče vsepovsod po Ljubljani, na koncu pa spet končali na Vrhniki, kjer so nam prijazni upravitelji dali v uporabo njihove kapacitete.
Dež tik pred začetkom tekme je pobrisal črte in verjetno prepričal večje število gledalcev, toda njabolj zagrizeni in zvesti navijači obeh klubov so se vendarle prikazali na brežini ob igrišču in spremljali precej enostransko tekmo.
Silverhawksi smo začeli s prvo postavo, ki je takoj postavila stvari na svoje mesto. Obramba Diggersom ni dovolila premikanja po igrišču, napad pa je deloval odlično in s touchdowni v skoraj vsakem napadu kontroliral tekmo.
Že po prvi četrtini je bil rezultat vrtoglavih 35:0, tako da smo lahko kmalu začeli z menjavami in dali možnosti tudi drugemu moštvu, kasneje pa še novincem.
Obramba (foto: Gal Jakič)
V drugem polčasu je tazen tistih na liniji igrala že skoraj celotna rezervna postava, najbolj pa so se izkazali mladi novinci v napadu – Jure Bajc je dosegel kar dva touchdowna in odlično igral v vseh elementih igre, ravno tako pa se je izkazal mladi Jan Znoj, ki je igral na mestu lovilca ter vračalca ter se je ob koncu tekme ravno tako lahko pohvalil z enim touchdownom.
Svojevrstni rekord je postavil Rok Štamcar, ki namesto poškodovanega Miloša Vrhovca igra na položaju podajalca. Vrgel je namreč kar šest (6) podaj, ki so končale v končni zoni, njegova najbolj priljubljena tarča pa je bil tokrat Jan Jakus.
V drugem polčasu je sicer tempo tekme nekoliko padel, saj so priložnost dobili tudi fantje, ki niso v CEFL postavi in ki trenirajo manj kot leto dni. Imena Stupan, Kramar, Novak niti najbolj zagrizenemu navijaču Silverhawksov ne pomenijo veliko, toda vse to so fantje generacije 2010, ki je izredno solidna in vsaj zaenkrat daleč najboljša od vseh, ki se je kdaj pridružila našemu klubu. Ne samo, da so fantje postali odlična klapa, letos smo zabeležili zelo malo osipa in to je izredno zadovoljivo ter nam daje veliko upanja za prihodnost.
Napad (foto Gal Jakič)
Gold Diggersi so uspešno prebrodili prvo krizo, v katero po začetni ustanovitveni evforiji pade vsako moštvo. Tisti, ki so bili v klubu zaradi postavljanja ali ker se jim je to zdelo zanimivo po televiziji, niso pa premogli resnosti za stalno treniranje, odrekanje in bojevanje na igrišču, so odšli. Ostalo je zdravo jedro, okrog katerih se bo v prihodnosti oblikovalo prenovljeni, močno moštvo. Zaenkrat so še edini brez zmage v državnem prvenstvu, toda imajo še dve možnosti, da prekinejo nesrečni niz porazov. Glede na to, kako trdo delata Tim Orač in Grega Podbregar, si Gold Diggersi to prav gotovo zaslužijo, toda v ameriškem nogometu je vedno tako, da si je treba vsako točko prigarati. Tega smo se v potu, solzah in krvi naučili Silverhawksi in tega se zdaj učijo ostala slovenska moštva.
Foto Gal Jakič
Silverhawksi spet igramo ta vikend. V nedeljo, ob 16:00 se bomo na pomožnem igrišču NK Železničar pomerili z Maribor Generalsi, ki še vedno lovijo drugo mesto v ZANS Bowlu, ki bo 26.6.2010 v Šmartnem ob Paki.
Preberi si še:
