Stadion FK Kabel v Novem Sadu je bil do zdaj za vedno zaklet kraj za Silverhawkse. Pravzaprav tako zaklet, da tam vse do letošnjega leta nismo dali niti ene točke. Ob tem, da smo jih prejeli celih 91 za nas nikdar ni bilo v ponos dejstvo, da proti Dukesom v gosteh sploh še nismo zmagali. Nekaj tesnih tekem in to je to.
Letos so Novi Sad Dukes daleč od stare slave. Po lanski slabi sezoni, se zdaj opotekajo ob bremenu pomanjkanja financ in razprtijah v klubu, ki so dan pred našo tekmo odplavile dosedanjega predsednika Savo Brzaka. Verjetno vse, kar si Dukesi želijo zdaj, je zaključek sezone in premišljevanje, kaj ter kako v naslednjem letu. Glede na to, da smo pred začetkom sezone vsi podpisali dvoletne pogodbe, so Dukesi tako zavezani k nastopu tudi v 2011.
No, kakorkoli že, tudi mi smo se ukvarjali z velikimi problemi. Primož Bajc je romal na bolniško, Andrej Juvan je ravno tako obležal z mavcem, nekaj fantov iz standardne obrambne enajsterice pa je zaradi neodložljivih obveznosti ostalo doma. Vsi ostali so še krepko čutili posledice tepeža v Budimpešti, toda poraz, ki bi moral biti zmaga, je še dodatno motiviral Silverhawkse, da so kljub razbolelim kostem v polnem številu prihajali na treninge. Dukesi so na uradni spletni strani glasno napovedovali maščevanje, dodatnega optimizma pa jim je vlila vrnitev nekaj standardnih igralcev – podajalec Rastko Jokić, safety Filip Vezmar in lovilec Jovan Plećaš so bili ponovno nared za obračun z nami. 
Po osem ur dolgem avtobusnem romanju nas je v nedeljo v Novem Sadu pričakalo turobno vreme. Zimskih 8 stopinj, dež, močan veter in nizka, temna oblačnost ter vlaga z Donave so slikali neprijetno kuliso na Kablu. Ko smo čakali na uradni prihod na igrišče, so iz strani Vojvod ves čas prihajale grožnje Davidu Turšiču, ki se je Dukesom zameril bog ve, kdaj. Kmalu so jim pritegnili še navijači na pokritih tribunah, ki so ves čas vulgarno zasmehovali našega igralca, tako da je bil pritisk na celotno moštvo precej velik.
Spolzko igrišče je vsem povzročalo veliko problemov in kljub temu, da smo bili celoten prvi polčas boljši, smo delali vse preveč napak, da bi se lahko odlepili od Dukesov. Sicer smo že v prvem napadu dosegli touchdown in nato zgrešili PAT, toda potem smo začeli delati neumnosti. Najprej smo pri puntu izgubili žogo, nato obtičali zaradi nezaključenih podaj ter na koncu klonili pod naleti Dukesov in v slačilnico odšli z zaostankom 7:6. Marko Đanić je bil spet nerešljiva uganka za nas in to skozi cel prvi polčas. Najprej mu je Jokić v nemogočih razmerah uspešno podal za odličen prodor skoraj do konca končne zone. Na srečo v tistem napadu Dukesi niso uspeli priti nikamor, čeprav so zaradi naših kazni imeli za deset jardov kar sedem poskusov. Kasneje so sodniki zaradi holdinga izničili njegov touchdown in Dukesi so začutili, da se lahko kosajo z nami. Na mesto podajalca je tako prišel atletski Plećaš, ki je večinoma sam tekel z žogo … drzna in nevarna taktika tako za nas, kot zanj. V seriji odličnih prodorov je uspel premikati lastni napad, toda potem je po naletom obrambe
Marko Đanić
Silverhawksov obležal s poškodbo kolena.
Obramba Dukesov je pod vodstvom Vezmarja lepo ustavljala sicer bolnega Capitania, nato pa je tik pred koncem prvega polčasa Đanić vendarle prišel do končne zone in spet smo odhajali v slačilnico dolgih nosov.
Jezo zaradi lastnih napak smo nato stresli na igrišču. Rok Štamcar je uspel priti v končno zono v prvem napadu in nato še enkrat, obakrat v klasični QB sneak akciji in prednost je hitro narasla 20-7. Dukesi so še enkrat prišli do znižanja rezultata, ponovno je udarila naveza Jokić – Đanić, toda vse od 20-13 naprej, smo na Kablu po štirih letih vendarle zagospodarili SIlverhawksi. Najprej je Jordan Capitanio dosegel še drugi touchdown na tekmi. Preden mu je to uspelo, se je moral ob igrišču zaradi prehlada nadihati in medtem je Keitshone Dantzler v seriji lepih prodiranj dokazal, da lahko mirne duše igra tudi kot odličen running back. Jan Lipovec je nato dosegel safety (Lipovec je bil ves čas tekme Jokićeva nočna mora), končni rezultat 35-13 pa je v precej bizarni akciji postavil Jernej Pavlič. Najprej je Jordan Capitanio izgubil mokro žogo, ki jo je za trenutek pobral Vladimir Sekulić, toda vsi naši napadalci so se kot volkovi vrgli nanj in mu med besnim mlatenje izbili žogo iz rok. Jernej Pavlič je bil v gneči najbolj priseben, pobral je žogo in z njo stekel po zadnje točke na tekmi in tako zakoličil prvo zmago Sokolov na Kablu ter utišal nešportne navijače na tribunah, pa tudi domače igralce , ki so ves čas otresali z jezikom in provocirali, a tokrat ni bilo nobene kazni zaradi nešportnega vedenja.
S to zmago smo se že uvrstili končnico. V samo enem letu smo Dukese premagali kar trikrat in izenačili rezultat na večni lestvici na 4-4. Vse to priča, da naše moštvo dela kvalitetno in z dobro vizijo, tako da se lahko veslimo dveh domačih tekem v Juniju. Takrat nas bodo obiskali Vukovi iz Beograda in madžarski Wolvesi. Seveda ste že zdaj vabljeni na obe tekmi.
Preberi si še:
