Popolna dominacija

Silverhawksi smo v soboto v drugem kolu lige CEFL gostili naše večne tekmece Novi Sad Dukese. Od vseh moštev v ligi CEFL smo z njimi do sedaj odigrali največ  tekem. Do tega vikenda smo nanizali vsega skupaj dve zmagi, medtem ko smo kar štirikrat izgubili, dva od teh porazov sta bila zelo tesna. Dukesi so nam v letu 2006 prizadejali tudi najhujši poraz v zgodovini moštva, ko smo klonili s kar 56:0. Podoben tepež smo nato doživeli še leta 2007, ko smo jo odnesli »le« z rezultatom 35:0. Dve kravati torej, ki še vedno pričata o temnih urah našega moštva.

Slika letos je seveda povsem drugačna. Po hudem boju in nesrečnem porazu v Beogradu so naši fantje zelo zavzeto trenirali cel teden in se pripravljali na obračun z Dukesi. Predvsem smo tokrat lahko računali na veliko večje število igralcev, zlasti na obrambni liniji.

Gostje so prišli precej oslabljeni, od 50 registriranih igralcev jih je prišlo v Slovenijo samo 33, vendar je bilo med njimi veliko število preizkušenih veteranov in orjaških hrustov, ki so bili vsi za glavo višji od naše postave.  Dukesi imajo letos na čelu novo vodstvo, njihov glavni trener je Igor Hoffman, ki je v letu 2006 vodil Vukove in bil v ligi CEFL skorajda neustavljiv, zataknilo se mu je edino v finalu, ko so ga premagali Wildboars iz Kragujevca. Potem,  ko je Hoffman zapustil Beograjčane, nikdar ni več ponovil podobnega uspeha, letos pa načrtuje povratek z moštvom iz Novega Sada.

Silvehawksi smo začeli tekmo s predajo žoge in obramba je takoj odlično ustavila napad Dukesov, ki so poskušali s tekom. Že kar prvi domači napad je tudi pomenil vodstvo, saj je Jordan Capitanio prodrl po sredini in stekel v končno cono. Milan Narat je dodal še eno točko in od tega trenutka naprej se Silverhawksi niso več ozirali nazaj.

Keithshone Dantzler (foto: Matej Podgoršek)

Že v naslednjem napadu so bili Dukesi po sacku Milana Narata (tokrat je igral na mestu defensive enda) potisnjeni  na svojih 20 jardov, slaba predaja punterju pa je končala izven končne zone in sledil je safety ter spet žoga za Silverhawkse.
Naslednje točke so sledile iz prostega strela, nato pa je sledil ponoven safety, spet pri izredno slabi imenjave žoge med long snapperjem in punterjem Dukesov.
Medtem, ko se je domači napad v prvem polčasu precej mučil, je obramba mlela naprej. Po slabi podaji Branka Radoševića, letošnjega novega podajalca Dukesov, je David Turšič neovirano prečkal igrišče in zakoličil rezultat prvega polčasa na 21:0.

Goste je dodatno prizadela še poškodba njihovega prvega running backa Mareša, ki ga je na tla siloviti sploščil Peter Namorš. Mareš je s porezanim vratom in pretresom možganov končal na klopi, na njegovo mesto pa je moral vstopiti mladi Mario Šapurić. S tem so Dukesi  izgubili dodatno ostrino v napadu, saj Šapurić ni bil kos brutalni modro-srebrni obrambi.

V drugem polčasu je končno začel delovati tudi domači napad. Prvi touchdown sta dosegla Jordan Capitanio in Rok Štamcar v trik akciji (running back pass).  Drugega je spet

Rok Štamcar (foto: Matej Podgoršek)

dosegel Capitanio po tleh. Še prej so sodniki neupravičeno razveljavili še en njegov touchdown, saj so piskali nedovoljeno zadrževanje ob blokiranju, čeprav je bil blok čist kot solza. Toda ob neizkušenih sodnikih, je takšne napake pač treba požreti in ob velikem vodstvu se nihče ni preveč  razburjal.

Veliko razburjenja pa je povzročil sodnik, ki je razveljavil izredno lepo ujeto podajo Jerneja Pavliča. Ob vsesplošnem razburjenju na igrišču in na tribunah  so sodniki po posvetu touchdown vendarle priznali, to pa je tudi postavilo končni rezultat na 48:0.

Obramba  Silverhawksov je medtem ves čas popolnoma kontrolirala nasprotnika. Milan Narat je bil ob počasni nasprotnikovi  napadalni liniji kralj ozadja in je ves čas teroriziral Radoševića. Keithshone Dantzler je delil silovite udarce in je v edini resni akciji gostov,  ko je Marko Đanić ušel igralcem sekundarni liniji, hladnokrvno izbil Đaniću žogo, ki so jo nato dobili domači igralci.

Ta zmaga je bila za SIlverhawkse izjemno pomembna. Slab priokus po porazu v Beogradu je izginil.  Odprli smo si tudi vrata v končnico, saj so Dukesi po tem porazu zacementirali nehvaležno četrto mesto. Poleg tega pa smo vsaj za silo sprali tisto črno, črno piko iz leta 2006.

Zdaj nas čaka krajši premor, potem pa izredno naporen ciklus, kjer bomo v mesecu maju in juniju odigrali devet zaporednih tekem v državnem prvenstvu in ligi CEFL.

Ni podobnih objav